Select your language

    Pipol blong Epi i nomo wari blong krosem krik long ren taem
    UNDP, hemi smendem 5 krik blong aelan blong Epi blong mekem se long ren taem, bae ol trak inomo kat problem blong krosem riva taem we hemi ron. Fes krik istap nomo long Rovo Bay mo hemi go kasem Saut West. Ol faev krik ia taem we ikat ren be trak inomo save krosem blong kam long Lamen Airport. Ol pikinini bae oli no kasem go long Epi High School. Long namba 31 oktoba praem minista Charlot Salwai, minista blong climate Change, Ham Lini, minista we hemi responsibol blong ol provins, Alfred Maoh wetem representative blong UNDP, oli bin go long Epi blong openem 5 krik we oli putum smen long olgeta. Long saed saed blong rod stat long Rovo Bay igo kasem Saut West Epi, ol pipol, oli flasem rod wetem flao. Long ol vilej, pipol istap long saed blong rod blong saksakem hand long delegesen mo talem tankiu long gavman blong Vanuatu mo UNDP from projek ia. Long ol vilej tu, pipol i welkamem delegesen wetem ol frut olsem kokonas, wota melel, banana mo mango. Long sam vilej, delegesen i risivim wetem long saed blong kastom mo kastom welkam.
    Mr Salwai, hemi talem tankiu long UNDP blong hemi save helpem aelan blong Epi wetem ol projek ia. Hemi talem se gudfala rod akses, hemi veri impoten long developmen blong Vanuatu mo aelan olsem Epi. Praem Minista Salwai i talem se pipol blong Epi, oli laki blong oli save part blong mani projek blong UNDP ia mo askem olgeta blong oli lukautem gud ol smen rod. Epi, hemi bin laki blong hemi benefit blong projek blong climate change we oli kolem Pacific Adaption to Climate Change. Projek we delegesen blong praem minista igo openem ia, oli pat blong UNDP projek we total mani blong hem, hemi ova 800 milien vatu mo oli kolem Vanuatu Costal Adaption Project, VCAP.